Ob vse višjih cenah fosilnih goriv predstavlja eno izmed prijaznejših alternativ za družinski proračun in okolje, ogrevanje s pomočjo pelet. Prednosti in slabosti takega načina ogrevanja bomo poskušali podrobneje predstaviti z odgovori na najbolj pogosta vprašanja, ki se porajajo, ko se odločamo o investiciji v ogrevalni sistem na pelete.
Zakaj je ogrevanje s peleti v zadnjem času tako priljubljeno?
Odgovor se skriva v relativno zelo ugodni ceni pelet. Pri tem pa je ogrevanje s peleti glede udobja še vedno dokaj primerljivo z udobjem pri uporabi fosilnih goriv. Predelava kotlovnice pa je pri enostavnejših rešitvah tudi razmeroma dostopna.
Kakšna je razlika pri vzdrževanju kotla na fosilno gorivo in kotla na pelete?
Vzdrževanje kotla na pelete zahteva znatno več uporabnikovega dela v primerjavi s kotlom na olje ali plin. Skrbeti je potrebno, da ima kotel na voljo vedno dovolj pelet. Večina kotlov ima že vgrajen ali prigrajen nekaj-dnevni ali tedenski hranilnik, ki ga ročno polnimo z nasipavanjem pelet iz 15 kg vreč.
Pri predelavah obstoječih kotlov z vgradnjo peletnih gorilnikov in pri cenejših izvedbah peletnih kotlov, je potrebno ročno čiščenje pepela . Poleg tega je potrebno med kurilno sezono poskrbeti tudi za redno čiščenja dimovodnih naprav.
Lahko obstoječ oljni kotel predelamo na kurjenje s peleti?
Enoznačnega odgovora tukaj ni.
Specialnih oljnih kotlov praviloma ne priporočamo predelovati na kurjenje s peleti. Kljub temu pa kotli na olje, ki imajo dovolj veliko gorilno komoro, omogočajo tudi delovanje s peletnim gorilnikom. Pri tem je potrebna zamenjava vrat in redno dnevno ali nekaj-dnevno ročno čiščenje kurišča in toplotnih izmenjevalnikov.
V primeru, da imamo novejšo kurilno napravo in imamo v kurilnici tudi še dovolj prostora, se lahko odločimo za dodatno vgradnjo kotla na pelete. Priključitev se lahko izvede paralelno k obstoječemu talnemu kotlu, ki hkrati služi kot hidravlična kretnica za peletni kotel. Kotel pa je mogoče povezati tudi s preklopnim ventilom, glede na okoliščine v danem primeru.
Sicer pa je dobra novica tudi to, da pri kotlih, ki jih opremimo s peletnim gorilnikom, zadostuje manjši presek dimnih cevi, podobno kot je pri kotlih na fosilna goriva. Tako predelava dimovodnih naprav pri prehodu iz olja na pelete praviloma ni potrebna.
Precej lažja pa je vgradnja peletnega gorilnika na obstoječe kotle na trdo kurivo. Ti kotli imajo praviloma dovolj veliko kurišče in prostor s posodo za zbiranje pepela. Seveda še vedno ostaja ročno čiščenje kotla podobno kot pri kurjenju polen.
Ali ima ogrevanje s peleti prednosti pred ogrevanjem s toplotno črpalko?
Ogrevanje s peleti je seveda manj udobno kot ogrevanje s toplotno črpalko, ima pa kopico drugih prednosti. Ogrevanje s peleti zahteva manjšo začetno investicijo, prihranki pa so primerljivi. Ogrevanje deluje stabilno in ni občutljivo na nizke zunanje temperature. Ogrevanje s peleti ima dodatno prednost pri visokotemperaturnem in klasičnem radiatorskem ogrevanju, kjer večina toplotnih črpalk ni primerna.
Kdaj se je smiselno odločiti za ogrevanje s kaminom na pelete?
Kamini že dalj časa niso samo okras doma, ampak vedno bolj postajajo tudi pomemben in enakovreden vir ogrevanja. Razlikujemo dve osnovni izvedbi kaminov. Prvi so toplozračni in se uporabljajo neposredno za ogrevanje enega velikega ali več povezanih prostorov. Drugi so toplovodni – ti samo cca. 20 % toplote oddajo neposredno v prostor, preostalo toploto pa prenesejo preko cevnega sistema v klasično centralno ogrevanje objekta. Uporabijo se lahko kot osnovni ali kot dopolnilni vir toplote.
Kamini pa se razlikujejo tudi po vrsti kuriva, ki ga uporabljajo. Lahko so za polena ali za pelete ali kombinirani.
S kamini na pelete postane ogrevanje tudi zelo udobno. Ti kamini so opremljeni z zalogovnikom za pelete in vso potrebno avtomatiko za samodejno delovanje. Če k temu dodamo še čudovit občutek prasketanja in topline ognja v dnevnem prostoru, je izbira kamina za ogrevanje več kot samo varčna odločitev.
Kakšna je prihodnost ogrevanja s peleti?
Ogrevanje s peleti ni le cenovno ugodno, je tudi zeleno in ekološko ter CO2 nevtralno. V Sloveniji imamo skoraj 60 % površin poraslih z gozdovi in velike rezerve pri izrabi lesne mase, kar nam zagotavlja dolgoročno možnost samooskrbe.
Vir: Revija Varčujem z energijo
